<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS Sodba Pdp 4/2023

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2023:PDP.4.2023
Evidenčna številka:VDS00065525
Datum odločbe:31.01.2023
Senat:mag. Urša Klemenčič (preds.), Helena Papež (poroč.), Silva Donko
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zakonita odpoved - odsotnost trditev

Jedro

Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožnik ni mogel opredeliti do pisne ocene in argumentirano izpodbijati neuspešnosti poskusnega dela.

Poskusno delo je namenjeno preizkusu delavčevih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je sodišče prve stopnje že enkrat odločilo, tako da je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 3. 2021. Ugotovilo je, da delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo 15. 3. 2021, temveč je neprekinjeno trajalo do 31. 5. 2021. Pogodbo o zaposlitvi z dne 16. 9. 2020 je razvezalo z 31. 5. 2021. Toženki je naložilo, da mora tožniku za čas od vključno 16. 3. 2021 do 31. 5. 2021 vpisati delovno dobo v evidenco zaposlitve, mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter mu izplačati nadomestila plače z obrestmi. Nadalje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati denarno povračilo, v primeru zamude z obrestmi. Odločilo je, da mora toženka povrniti tožniku stroške postopka (sodba Pd 78/2021 z dne 22. 12. 2021). Takšno odločitev je pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (sklep Pdp 334/2022 z dne 21. 6. 2022).

2. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju z izpodbijano sodbo zavrnilo navedeni zahtevek in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

3. Tožnik se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper sodbo. Navaja, da osebni zapiski A. A. in program poskusnega dela ne morejo vplivati na dokazno oceno. Zato je sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju brez podlage zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugotovitve sodišča prve stopnje so v nasprotju z izpovedjo prič in listinami, razlogi o odločilnih dejstvih pa so med seboj v nasprotju. Podani sta bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Poudarja, da je ugotovitev sodišča, da naj bi prve tri mesece poskusno delo spremljal A. A., zadnje tri mesece pa B. B., v nasprotju z izpovedjo teh prič. Iz izpovedi prič izhaja, da ni nihče spremljal poskusnega dela. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da so razlogi za negativno oceno lahko navedeni šele v odpovedi. Toženka bi morala izdelati pisno oceno poskusnega dela in mu jo vročiti. Če ocena ni izdelana in vročena tožniku, se do ocene ne more opredeliti niti argumentirano izpodbijati neuspešnosti poskusnega dela. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko stranki določita način spremljanja poskusnega dela (kdo bo delavca spremljal in na kakšen način) po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Če delavec z vsemi bistvenimi pogoji poskusnega dela ni seznanjen že v pogodbi o zaposlitvi, ga ne more uspešno opraviti. Vztraja, da gre dejansko za fiktivni razlog, ker je nadrejene motila njegova osebnost (negativen vpliv na sodelavce, izpostavljanje kršitev pravic zaposlenih, opozarjanje na napake in pomanjkljivosti v delovnem procesu ter predlaganje izboljšav v oddelku). Navedeno izhaja iz izpovedi A. A. in C. C. ter sms sporočil sodelavcev. Izpostavlja, da je toženka šele v sodnem postopku predložila oceno poskusnega dela z dne 5. 3. 2021 in osebne zapiske A. A. Sestavljeni so bili le za potrebe tega spora. Ni mogoče spregledati dejstva, da je večina ocen pozitivnih, kar pomeni, da je bilo njegovo delo na večini področij ustrezno in da ni bilo podlage za odpoved. Toženka ni navedla, koliko naj bi znašala norma pri žaganju plošč. Zaradi okužbe s Covid-19 je bil odsoten z dela, kar ne more biti podlaga za negativno oceno. Izpolnil je vse svoje delovne obveznosti. V času poskusnega dela ni prihajalo do zastojev ali zamud v proizvodnji. Da je delo opravljal korektno in v skladu z zahtevami toženke, izhaja iz elektronske pošte njegovih sodelavcev. Priglaša stroške pritožbe.

4. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

7. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, tako da jo je vsekakor mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je v zadostni meri opredelilo do izvedenih dokazov, svojo dokazno oceno pa ustrezno obrazložilo in navedlo dovolj jasne razloge, zaradi katerih je verjelo izpovedim prič. V izpodbijani sodbi tudi ni podana očitana protispisnost (kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Listine in izpovedbe niso povzete v nasprotju z njihovo vsebino. To, da se tožnik ne strinja z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, pa pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, do česar se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka s tožnikom sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto delavec v proizvodnji ... pohištva s poskusnim delom šestih mesecev. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik vedel, glede česa bo ocenjevan in kdo bo spremljal njegovo delo v času trajanja poskusnega dela. Podlaga za odpoved je ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Sodišče je ugotovilo, da so razlogi iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko obstajali in so utemeljeni.

9. Dopustna je dokazna ocena, ki poudarja ključne dokaze in z njimi povezana odločilna dejstva. Pritožbeno podrobno navajanje posameznih stavkov izpovedi prič B. B. in A. A. predstavlja izvzemanje izjav iz celotnega konteksta. Ne drži pritožbeni očitek, da priči nista spremljali poskusnega dela tožnika. Sodišče prve stopnje je v 21. točki obrazložitve sprejelo dokazne zaključke tudi ob upoštevanju izpovedi navedenih prič. Tožnikovo delo je zadnje tri mesece spremljal tudi B. B. (ne samo on), ki je bil pomočnik A. A., zaradi česar je imel pravico do nadzora in je lahko dajal navodila, s čimer je bil tožnik seznanjen, kot sta skladno povedala C. C. in B. B. C. C. je potrdil, da je imel glavno vlogo še naprej A. A., ki je bil z B. B. dnevno na vezi, zato ga je slednji redno obveščal o vseh opažanjih in napredku. Na vseh obrazcih, ki jih je predložila toženka, je podpisan A. A. B. B. je povedal, da je od tožnika pričakoval boljše obvladovanje dela, da ga ni vseskozi spremljal in da so bile s tožnikovim delom težave, ker ni bilo izrezano toliko, kot je bilo načrtovano, kar pomeni, da je tožnikovo delo vendarle tudi sam spremljal. V zvezi s tem je C. C. izpovedal, da je bil A. A. preobremenjen, zato so ga skušali razbremeniti tako, da je pri spremljanju poskusnega dela pomagal B. B. Četudi A. A. ni vseskozi delal skupaj s tožnikom, je izpovedal, da ga je sproti spremljal, kar potrjujeta vsebina osebnih zapiskov po posameznih datumih in ocena poskusnega dela, ki ju je sestavil. Pritožba z zatrjevanjem domnevnih nasprotij v izpovedih prič neutemeljeno vztraja, da so izpovedi teh prič neverodostojne, saj zatrjevana nasprotja niso takšne narave, da bi vzbujala dvom v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje.

10. Po četrtem odstavku 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil. V skladu z navedeno določbo ZDR-1 se odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Podobno določa 18. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 52/2018 in nasl. - v nadaljevanju: panožna kolektivna pogodba). V šestem odstavku tega člena je določeno, da lahko delodajalec pisno ugotovitev o uspešno ali neuspešno opravljenem poskusnem delu poda kadarkoli v času trajanja poskusnega dela, v sedmem odstavku pa je določeno, da ugotovitev o neuspešno opravljenem poskusnem delu šteje kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedene določbe predhodna vročitev pisne ocene poskusnega dela ni pogoj za zakonitost odpovedi. Bistveno je, da so v odpovedi navedeni konkretni dejanski razlogi za negativno oceno poskusnega dela. Sicer pa je toženka pred sodiščem prve stopnje predložila pisno oceno, ki jo je mogoče preizkusiti, saj so v njej razvidni razlogi za neuspešno opravljeno poskusno delo. Spremljanje in ocenjevanje uspešnosti poskusnega dela tudi ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da se tožnik ni mogel opredeliti do pisne ocene in argumentirano izpodbijati neuspešnosti poskusnega dela.

11. Določbe 125. člena ZDR-1, ki urejajo poskusno delo, ne določajo, da bi moral biti način spremljanja poskusnega dela določen že v pogodbi o zaposlitvi. Panožna kolektivna pogodba določa le, da način spremljanja poskusnega dela določita stranki, ki opredelita v pogodbi o zaposlitvi poskusno delo. Bistveno je, da je bil tožnik z načinom spremljanja in pričakovanji dejansko seznanjen na sestanku pred nastopom dela na novem delovnem mestu. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da določitev načina spremljanja poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi ni pogoj za zakonitost odpovedi.

12. Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost redne odpovedi po peti alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. Namen poskusnega dela je jasen – preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec v praksi sposoben opravljati delo in ali ustreza pričakovanjem delodajalca. Tožnik v pritožbi obširno podaja lastno verzijo dogodkov, ki pa se razlikuje od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je sodišče presojalo celovito, z vidika zatrjevanega odpovednega razloga s strani toženke. Dokazna ocena je jasna, celovita in prepričljiva ter odgovarja tudi na tožnikove ugovore (zlasti v točkah 28 do 35 obrazložitve sodbe). Sodišče se je opredelilo do vsakega od izvedenih dokazov, nato pa na podlagi celotnega dokaznega postopka zaključilo, da tožnik ni opravil svojega dela v skladu s pričakovanji toženke. Okoliščina, da sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni prišlo do enakih zaključkov kot tožnik, ne pomeni, da je zmotno in nepopolno ugotovilo odločilna dejstva.

13. Neutemeljene so pritožbene navedbe o fiktivnosti odpovednega razloga. Tožnik je sicer povedal, da je dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po njegovem mnenju dejstvo, da je bil on tisti, ki je pogosto izpostavil nepravilnosti, vendar sodišče prve stopnje tega dejstva pravilno ni ugotavljalo, saj tožnik navedb v tej smeri ni podal, njegova izpovedba pa ne more nadomestiti ustreznih trditev (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Do tožnikovih pritožbenih ugovorov (da naj bi sodelavce na oddelku spodbujal k drugačnemu razmišljanju, da naj bi imel vodstvene sposobnosti, zaradi česar je znal pritegniti sodelavce, ki so mu sledili, da ga ni bilo strah izpostaviti napake v organizaciji delovnega procesa, da je predstavljal ideje o izboljšanju dela na oddelku, kar vse naj bi toženko motilo) se pritožbeno sodišče ne opredeljuje, saj gre za nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi izpovedi nadrejenih A. A. in C. C. ne dokazujeta fiktivnosti odpovednega razloga, kot zmotno navaja pritožba. A. A. je izpovedal, da so bili zaradi preteklih izkušenj malo bolj pazljivi, kar ne pomeni, da se je pri oceni upoštevala zgolj tožnikova osebnost. Pri oceni poskusnega dela gre za celovito presojanje opravljenega dela, to je znanja in sposobnosti tožnika, upoštevaje tudi njegove splošne lastnosti. Poskusno delo je namenjeno preizkusu delavčevih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu. Poudarek je na tem, kar je bistveno glede poskusnega dela, da očitane napake in pomanjkljivosti upoštevane skupno kažejo na neprimernost in s tem na neuspešno opravljeno poskusno delo.

14. Sklicevanje pritožbe na sms sporočila sodelavcev ni pomembno, saj je ocenjevanje konkretnega dela v času poskusnega dela, pa tudi sicer, v izključni pristojnosti delodajalca. Sporočila sodelavcev zato ne morejo imeti večjega pomena kot v sodbi izpostavljene izpovedi nadrejenih, ki so (ne)posredno spremljali poskusno delo tožnika.

15. Pritožbena graja, ki je usmerjena predvsem v izpodbijanje objektivnosti pisne ocene poskusnega dela z dne 5. 3. 2021, ker naj bi bila tako kot osebni zapiski A. A. izdelani le za potrebe tega sodnega postopka, ni utemeljena. Izpoved A. A. o sprotnem spremljanju dela tožnika in seznanjanju z napakami pri njegovem delu potrjujejo tudi osebni zapiski s točno navedenimi datumi posameznih dogodkov. Nenazadnje to potrjuje tudi obrazložitev odpovedi, iz katere izhaja, da so ugotovitve priče temeljile na dokumentiranih zapisih. Dejstvo, da je A. A. zgolj dvakrat delal skupaj s tožnikom, ne pomeni, da tožnika ni spremljal, kot prikazuje pritožba. Bistveno je, da se je nadrejeni seznanil s poskusnim delom tožnika, ne pa na kakšen način. Dejstvo, da so delo tožnika spremljali tudi ob pomoči sodelavcev, nima za posledico neveljavnosti ocene poskusnega dela.

16. Neutemeljene so trditve tožnika, da ni podlage za ugotovitev neuspešno opravljenega poskusnega dela, ker je bila pozitivnih večina ocen v pisni oceni z dne 5. 3. 2021. Toženka je ocenjevala tožnika po 12 postavkah in ugotovila, da je bilo delo tožnika v poskusnem obdobju v celoti gledano neuspešno. Sproti ga je seznanjala z napakami in nepravilnostmi oziroma nedoseganjem pričakovanih rezultatov dela, tudi pri doseganju norme. A. A. in C. C. sta izpovedala, da niso imeli splošne norme, saj je bila odvisna od posameznega projekta in konkretnega dela. Običajno so jo določili za en dan naprej, na jutranjih sestankih. Ob petkih so imeli tudi tedenske sestanke, na katerih so se pogovarjali o konkretnih pričakovanjih glede dela v oddelku. Nadrejeni A. A. je tožnika opozarjal, da opravlja delo prepočasi. Iz programa poskusnega dela je nadalje razvidno, da prilagodljivosti ni bilo mogoče oceniti zaradi odsotnosti tožnika, kar pomeni, da ocena v tem delu ni bila negativna. Tudi sicer je pomen posameznih ocen treba presojati v luči celotnega sklopa napak in nepravilnosti tožnika, ki so razvidne iz programa poskusnega dela, in ne samo zase, za kar se zavzema pritožba. Upoštevajoč izpovedi prič, ki jih je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za medsebojno skladne, je pravilna presoja o objektivnosti ocene, čeprav je tožnik prepričan o nasprotnem. Tako iz ocene z dne 5. 3. 2021, kakor tudi iz izpovedi prič, ki jih je sodišče v obrazložitvi sodbe pravilno ocenilo, izhajajo konkretne napake in pomanjkljivosti v zvezi z delom tožnika v času trajanja poskusnega dela. Tožnik ni izpolnil pričakovanj toženke, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, čeprav so mu nadrejeni A. A. in sodelavci nudili potrebno podporo in pomoč ter napotke, da bi se lažje uvedel v delo. Zato je toženka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ko je ugotovila, da ni primeren za delo delavca v proizvodnji ... pohištva.

17. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je toženka tožniku zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zakonito podala redno odpoved.

18. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).


Zveza:

ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 18, 18/6, 18/7. ZPP člen 7, 7/1, 212, 337, 337/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.04.2023

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDY1NDky